Ločitev naj bi bil zadnji korak...

 

LOČITEV NAJ BI BIL ZADNJI KORAK …

Cenjena dr. M. Ritchie, prosim za vaš nasvet, ker se kljub izobrazbi sama ne morem pomagati. Z možem sva uspešna na svojem področju, otrok nimava, žal. Mož je starejši od mene 12 let, že pred časom sem opazila, da je postal posesiven, ljubosumen, agresiven, oblastniški in si tega ne morem sama razložiti. On vse moje opazke strogo zanika in pravi, da je to plod moje domišljije, s čimer me užali. Ko sva na kakei svečanosti, me void za rook, pleeva, vsem me hvali, da sem enkratna…doma pa je pesem popolnoma drugačna. Moža sem ljubila  z vsem srcem, zakaj se mi je odtujil?  Nikoli ga nisem varala ali s kom flirtala, tudi on mi je popolnoma zvest. Zakaj potem najin zakon ne štima?  Ugotovila sem, da mi brska po torbici, po žepih plašča, zakaj to počne? Ali je najino stanje tako daleč, da se naj razideva po 18 letih zakona? Hvaležna vam bom za nasvet. Lepo vas pozdravljam, Lea

­­­­­­­­­­­­­­­­______________________________________________________________________________

Spoštovana gospa Lea,

Pišete, da si ne znate razložiti zakaj  je vaš mož pred časom postal do vas posesiven, ljubosumen, agresiven in oblastniški. Obenem  še sprašujete za mnenje  ali je vaš zakon propadel do točke, ko je  možna samo še ločitev.

Odgovarjala bom  po vrsti. Glede občutkov naslednje:  občutki imajo svojo realnost, ki pa ni povezana z razumom. Naša čustva so  reakcije posameznika na zaznane situacije v okolju -  zunanjem svetu. Ali drugače povedano, naša čustva se pojavijo, ko ocenimo neko doživetje za nas kot pomembno v pozitivnnem  ali negativnem smislu.  V vašem  primeru,  po vsej možnosti,  vaš mož dobi občutek ljubosumnosti,  ko  oceni,  da neka tretja oseba ali situacija ogroža njegov odnos z vami, saj ste zanj oseba, ki  mu je pomembna. Naše soočanje z grožnjo je pa pahko konstruktivno ali ne. Mož vas ne želi izgubiti, zato postane agresiven in oblastniški, saj verjame svojim občutkom oz. prepričanju,  da  ste  njegova ” last”  in pripadate  samo njemu. Verjetno je tudi mnenja, da brez vas nebi mogel srečno živeti, s tem pa izkazuje,  da se sam ne ceni dovolj.

Kakor razumem,  vaš mož v preteklosti ni imel problem z nasilnostjo. Na podlagi vaših  navedb v pismu ne morem sklepati, da s vam je  odtujil, obstaja pa možnost, da vaš mož ne zna konstruktivno reševati občutek frustracije, nemoči ali notranjega konflikta.

Na agresivno, grozeče vedenje seveda ni pravi odziv morebiten prav tako agresiven odgovor  z vaše strani, saj bi se s  tem "vrteli" dolgo časa ali celo skupno življenje v začaranem krogu, ki ga ne želite in tudi ni  in ne more biti način za reševanje vajinega že skrhanega odnosa.

Ker imam premalo podatkov iz vašega pisma, kako ste že morebiti poskusili rešiti nastale napetosti med vama, ne vem, kako je vaš mož dojel že izrečene  pripombe iz vaših ust in kakšno sposobnost dojemanja in sprejemanja posledic svojega ravnanja je s tem izkazal na daljši rok,  razen že opisanega. Za ugotovitev najprimernejšega načina reševanja vajinega zakona je pogoj v tem  da zajezita svoje negativne občutke in jih razrešita še pravočasno, da  se vajin odnos ne poslabša do te mere, da se nista pripravljena niti več pogovarjati o razlogih  ali slabih plateh vajinega zakona. Pomembno je  ali  se oba zavedata z vso zrelostjo, iskrenostjo  in odgovornostjo, kako načet je vajin zakon in ali sta  še  pripravljena priznati svoje  napake, notranje stiske  in si  pri tem  le prizadevata sproti  reševati  svoje  trenutne nesporazume, napake  ali le slabe trenutke enega ali drugega.            

Zato predlagam najprej iskren pogovor z njim, ki ta pa ne sme biti  napadalen z vaše strani. Potrebno je, da vaš mož sliši vaše pripombe, ki pa naj ne  bodo izrečene kot graja ampak kot situacija, ki potrebuje rešitev. Pogovor je edini način, da resnica pride na dan. Če ljudje ignorirajo kaj se dogaja, dobesedno pred njihovimi očmi in se pretvarjajo da problem ne obstaja ali pa se ne želijo soočiti z njim, se nakopičijo negativni občutki kot voda v jezu,  ki se zaradi slabe gradnje  razlije  in  brez kontole odnese  s seboj vaju dva  oz. vajin  zakon. Takšna negativna situacija ne zraste v tako nasilno moč čez noč. Ta strašna moč nastane tekom  časa, če spregledamo ali si dlje časa zatiskamo oči pred dejstvom,  kaj se v našem zakonu  dogaja ali če se bojimo se soočiti z rešitvami ker se bojimo posledic. Vsako odlašanje z rešitvijo nakopičenih  nesporazumov je slabša možnost,saj iz manjših razpok v zakonu lahko nastanejo večje.  Zavedati se moramo, da imajo lahko "manjši" nesporazumi , ki se ne rešujejo sproti, sčasoma večjo  rušilno moč in na žalost privedejo do tega, da je dragoceni čas za vedno izgubljen in je  za vsakršno reševanje konfliktov že prepozno!

Kot drugo rešitev pa  predlagam da  obiščeta strokovnjaka s tovrstnim znanjem,  mediatorja. Če medsebojno ne moreta sama  rešiti dvome oz.  nastale nesporazume,  potem priporočam, da investirate svoj čas in denar  v strokovno pomoč. Predlagala bi tudi partnersko svetovanje z namenom, da se ponovno zbližata, tako da  rešujeta medsebojne nesporazume drugače kot doslej,  da odkrijeta za oba sprejemljiv način komuniciranja v vašemu zakonu, ki lahko znova  vzpodbudi  spoštovanje in zaupanje med vama.

Ločitev pa naj bi bil zadnji korak, saj ta ni rešitev, do nje pač pride,  ko so vse možnosti sporazuma in razumevanja docela  izčrpane.  Vsi ljudje  pa naj bi se učili in naučili , da je medsebojno razumevanje v zakonu dolgotrajno delo in učenje, ki ni nikoli zaključeno. To je kakor potovanje v neznane kraje, v katerih spoznavamo nenehne   spremembe človeka  in vsega, kar je v njem in okoli njega.... Srečno!