Pristop: Ugotavljanje potencialov in ambicij


Glavna zamisel mojega dela je, da duševno zdravje ni odsotnost bolezni ali disfunkcija. Pravo duševno stanje je visoka
stopnja dobrega počutja, ki posamezniku daje življenjsko energijo in zagon, kar mu omogoča maksimalen izkoristek
lastnega potenciala.

Prakticiram kognitivno in vedenjsko terapijo, ker deluje učinkovito!

Osnova kognitivno-vedenjske teorije je zasnovana na temelju, da je počutje in vedenje prepleteno z dojemanjem sveta
posameznika. Občutja, misli in vedenje močno vplivajo drug na drugega, kar pomeni, da je orodje za ozdravitev in
boljše počutje že znotraj vsakega posameznika. Potrebno se je le naučiti, kako ga pravilno uporabljati in tukaj se prične
naše delo.

Psihoterapevtska paradigma

Shemi usmerjen pristop v kognitivno vedenjski psihoterapiji pomeni razvijanje dinamičnega in sočutnega odnosa
psihoterapevta do klienta. Namen pristopa je pomagati klientu doseči in ohraniti najboljše psihofizično delovanje in
zdravje. Sočuten pristop, kot avtentično človeško dejanje, terapevt izraža skozi kvalitete sočutja, kompetentnosti,
vestnega zavedanja,  zaupanja in zavezanosti strokovnosti in etičnosti.

V shema-usmerjen pristop v kognitivno vedenjski psihoterapiji je poudarek na kogniciji,  afektu in vedenju z namenom,
da se ponovno ojačajo in povečajo viri, s pomočjo katerih se osebnost klienta v psihoterapiji redefinira.

Model shema psihoterapije predpostavlja, da se sheme razvijejo kot rezultat napačne vzgoje ali nezadovoljenih ključnih
čustvenih potreb v otroštvu. V njem je osemnajst močnih in škodljivih shem, ki jih razvrstimo v pet shem oz. področij:
(1) prekinitev in zavrnitev, (2) motnje avtonomije in delovnja,(3) motnje meja,(4) usmerjennost v drugega in (5)
pretirana čuječnost ter zavrtost. Ob grožnji osebnost razvije tri možne neprilagojene stile vedenja: prekomerno
kompenzacijo, izogibanje in predajo.

Shema-usmerjen pristop v kognitivno vedenjsko psihoterapijo  ima tri faze: intervju, edukacijo in spremembo. Cilj
psihoterapiji je preusmeritev klientovega samodestruktivnega  procesa tako, da sam-a prepozna zgodnje neprilagojene
sheme,  jih spremeni  da  s tem prepreči nadaljna izkrivljanja ali fragmentacijo in da se ponovno uključi v novo poglavje življenja.