Vse storim zadnji hip

RUBRIKA:  SVETUJEMO - ODGOVARJAMO

 

VSE STORIM ZADNJI HIP

 

Odkar pomnim, imam težavo, da vse, kar bi morala storiti čim prej, prelagam na pozneje oziroma na zadnji hip. Odlašam s plačevanjem računov, čiščenjem in pospravljanjem stanovanja, pisanjem voščilnic za rojstne dneve ali praznike. Sedaj je pred menoj izpit, ki ga moram nujno opraviti, če želim obdržati službo, a se k študiju kar ne morem spraviti. Ves čas pa me preganja krivda in zavedanje, da sem premalo dejavna in živim v nenehnem strahu oziroma preganjavici, da bom spet prepozna. Zavedam se težave, a si ne znam pomagati.

 

Rozalija s Primorskega

 

ODGOVOR

 

Najprej naj vas potolažim, da niste edini, ki ima težavo z odlašanjem. Skoraj vsakdo kdaj prenese kakšno obveznost na drugi dan. To ni najhujše. Težava je, če takšno ravnanje postane avtomatično ali kronično, saj če vse prenesemo na “jutri”, bo vse vedno “jutri” in nikoli “danes.”

Prepričana sem, da je takšno ravnanje ali boljše neravnanje lahko ena največjih blokad na poti do uspeha, ki nam prepreči doseganje ciljev in uresničevanje sanj. Poleg tega, kot ste tudi sami opazili, povzroča stres, frustracijo in jezo, zmanjšanje samopodobe, prazni naš rezervoar energije in uničuje duševni mir.

 

Prvi korak je, da ugotovite vzrok za vaše odlašanje. Morda imate slabo samopodobo, se bojite uspeha? Se bojite odgovornosti, ki jo uspeh prinese? Ali pa ste prepričani, da uspeha ne zaslužite. Morda samo ne znate določiti poti do cilja. Mogoče uživate, ko vas preplavi adrenalin, ko imate občutek, da se ”potapljate,” in nato v največji naglici naredite, kar morate. Morda ne veste, kaj želite, in če vam ni jasno, kaj je vaš cilj, potem ga zares ne morete doseči.

Drugi korak je spoznanje, da obstaja pomoč in rešitev. Ko sem bila sama v dvomih, ali mi bo uspelo dokončati kakšno nalogo, sem se vprašala: “Kako premakneš goro?” Odgovor je “… tako, da premikaš male kamenčke vsak dan.”

 

Pomembno je torej, da si določite dnevne cilje, z manjšimi koraki, ki jih boste lažje naredili. Torej se večjih zadev lotite postopoma. Vsak dan se vprašajte, katera naloga je pomembna in neodložljiva, ki jo morate opraviti, da boste bližje cilju. Vsak dan naredite nekaj »nujnih« opravkov in videli boste, da postopoma ni tako težko priti do svojega cilja. Uporabljajte tudi moč vizualizacije. Predstavljajte si, da ste že dosegli svoj cilj. Kako se počutite? Verjemite, da vas bo vizualizacija uspeha zalagala z energijo, vztrajnostjo in navdušenjem, ki jih močno potrebujete pri dnevnem premagovanju izzivov.

 

In še nekaj korakov za dejavno premagovanje odlašanja:

 

1. Uporabljajte dnevni urnik, kamor si zapisujete svoje cilje.

2. Vsak projekt razdelite na majhne korake.

3. Vsak dan odkljukajte vsak vaš najmanjši dosežen cilj.

4. Nagradite se za vaše dosežke.

5. Izberite si vzorno osebo, ki je že uspešna na področju, ki vas zanima, in se učite od nje.

6. Najdite si osebo, ki bo v vlogi trenerja in bo sledila vašemu napredku in pričakovala od vas rezultate. Ta pritisk vas bo držal osredotočeno na nalogo.

7. Tudi obljuba prijateljem ali družinskim članom, da se boste proti večeru oglasili pri njih, ko boste nalogo opravili, vam bo pomagala, da ostanete na sledi svojemu cilju.

8. Ne stremite k perfekcionizmu. Tudi ne pričakujte od sebe čudežev čez noč, se ne podcenjujte. Vaša osebna merila glede vaših dejanskih zmožnosti, upoštevaje osebnost, dane okoliščine in pogoje za uresničitev naloge, morajo biti realni. Kratka zahvalna kartica, ki ste jo uspeli poslati, je vredna več kot dolgo pismo, ki ga nikoli niste začeli pisati.

9. Ne čakajte na trenutek, ko se vam bo “ljubilo” delo izpeljati, saj boste čakali zaman.

 

Menim, da bi bila za ljudi največja kazen, če bi se zjutraj zbudili brez ciljev ali brez načrtov. Biti prisiljeni, da nekaj naredimo, in to kar najboljše, nas napolni z disciplino, daje duševno moč, zadovoljstvo, občutek uspeha, samoobvladovanja in še veliko drugega, kar je pomembno za naše psihično in fizično ravnovesje. Človek, ki ni zmožen uresničevati zadanih nalog, ne more biti zadovoljen in srečen, niti s seboj niti z drugimi. Za zaključek naj navedem še moj priljubljen rek: »Poskrbi za danes in jutri bo poskrbel sam zase.«

 

Objavljeno v  septemberski  izdaji revije Naša Žena